Prva transplantacija meniskusa v Sloveniji

Intervju

Gre za področje z velikim potencialom pri zdravljenju mlajše populacije

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra smo 20.4.2016 uspešno opravili prvo transplantacijo meniskusa v Sloveniji. Gre za zahteven poseg, ki ga izvajajo le redki ortopedski centri v Evropi. Pri operaciji mladega dekleta, ki je meniskus dobilo od darovalca iz Združenih držav Amerike, je sodeloval belgijski profesor dr. Rene Verdonk, eden izmed svetovno najbolj izkušenih kirurgov s tega področja. Po uspešno zaključeni operaciji smo z njim opravili krajši intervju.

S kakšnim namenom ste prišli oziroma obiskali Ortopedsko bolnišnico Valdoltra?

V Valdoltro sem prišel zaradi izmenjave izkušenj s področja operativnih posegov na kolenu, s poudarkom na meniskusu. Prihajam iz okolja, kjer imamo zelo veliko izkušenj s področja implantacije umetnih meniskusov in transplantacije meniskusov, ki jih dobimo od darovalcev. Tovrstno znanje in izkušnje bi rad v čim večji meri prenesel na kolege iz Valdoltre, saj gre za področje z velikim potencialom pri zdravljenju mlajše populacije s poškodovanimi ali uničenimi meniskusi.

Kje in s pomočjo koga ste spoznali oziroma izvedeli za našo bolnišnico?

Ortopede iz vaše bolnišnice sem spoznal v Ljubljani na strokovnih srečanjih. Sledilo je vabilo, ki sem ga sprejel z veseljem in velikim ponosom. Ortopedska bolnišnica Valdoltra šteje med izvrstne ortopedske ustanove z vrhunskim kadrom in neverjetno lokacijo. To, da sem pred nekaj trenutki operiral v operacijski sobi s pogledom na morje, ki ga sicer nisem imel časa opazovati, in to da sedaj govorim z vami ob tako imenitni kulisi, se zdi neponovljivo.

Kaj ste predstavili slovenskim kolegom iz Valdoltre?

Z ekipo zdravnikov iz OBV smo prvič v Sloveniji izvedli operativno transplantacijo popolnega meniskusa. Mlada pacientka si je meniskus poškodovala v nesreči do takšne mere, da so ji ga morali v celoti odstraniti. Delna rekonstrukcija, ki jo izvajamo s pomočjo dopolnitve pravega meniskusa s takim iz umetnih sintetičnih vlaken, je v tem primeru nemogoča. Gibalne sposobnosti pacientke so bile temu primerno omejene in podvržene bolečinam. Pri pacientih brez meniskusa je obraba hrustanca izrazita, kar lahko pripelje do artroze. V tovrstnih primerih si kot družba ne moremo zatiskati oči in dopuščati, da živijo dobrih dvajset ali trideset let stari ljudje z okvaro, ki privede v približno desetih letih do tako velike obrabe kolena, da ga moramo zamenjati z umetnim. Pacientki smo zato vgradili nadomestni meniskus s pomočjo darovalca organov iz Amerike.

Ali nam lahko poveste več o vašem razvojnem delu s področja sintetičnih materialov za meniskuse?

Na tem področju smo dejavni že več kot dvajset let. Najprej smo izdelovali umetne meniskuse iz kolagena, ki je s časom hitro izgubljal začetne lastnosti in ni bil dovolj prilagodljiv. Razvoj umetnih meniskusov poteka zato že nekaj let s pomočjo sintetičnih materialov iz poliuretana, v katerega postopoma prodrejo človeške celice in v njem ustvarijo nadomesten oziroma nov meniskus. Na tem področju smo aktivni že sedem let in se lahko pohvalimo z zavidanja vrednimi izkušnjami in zelo dobrimi rezultati.

Ali obstaja velika razlika med umetnim in naravnim meniskusom?

Naravni meniskus, s katerim se rodimo, sestavljajo vlakna, ki so prožna in dovolj čvrsta v smislu kolenske podpore. Izdelava tovrstnega nadomestka je vse prej kot enostavna. Ključno vlogo predstavlja izdelava in formacija ustreznih por iz poliuretanskih vlaken, v katera se po operaciji s časom ugnezdijo človeške celice. Z njihovo rastjo in širitvijo pride do razgradnje poliuretanske strukture, ki predstavlja v bistvu strukturo na novo vzgojenega meniskusa. Je pa meniskus, s katerim pridemo na svet, najboljši!

Kaj predstavlja ključno oviro pri implantaciji meniskusa – je to visoka cena, zahtevnost operacije ali kaj drugega?

Pri vseh operativnih posegih imamo opravka s stroški. Tu ni dileme! Ključno je, da si moramo kot družba postaviti standard. Meni osebno se zdi nedopustno, da morajo mladi ljudje živeti brez ali s poškodovanim meniskusom. Težave in posledice, ki jih prinaša slednje, so na daljši rok za posameznika in družbo prevelike. Pri transplantaciji meniskusa gre za dolgoročno investicijo, s katero zaustavimo potrebo po drastičnih kolenskih operativnih posegih za vsaj 30 do 40 let. To bi moral biti zadosten razlog za zdravljenje mladih in aktivnih posameznikov.

Kdo je profesor dr. Rene Verdonk?

Profesor dr. Rene Verdonk je ortoped in eden izmed svetovno najbolj priznanih specialistov s področja kirurških posegov na kolenu. Verdonk je zaposlen v Univerzitetni bolnišnici in na Univerzi v belgijskem Gentu. Profesor je specialist s področja operacij kolena s poudarkom na implantaciji umetnih in pravih meniskusov (zgolj slednjih je vgradil prek 400) ter rekonstrukcije kolenskih hrustancev. Profesor Verdonk je član številnih nacionalnih in mednarodnih znanstvenih organizacij, kot so: ESSKA, ICRS, ISAKOS in recimo AOSSM.

 

Ob dogodku sta na nekaj vprašanj po uspešno zaključenem posegu transplantacije popolnega meniskusa spregovorila mag. Bogdan Ambrožič, dr.med.,spec. ortoped, predstojnik medicinske dejavnosti za artroskopijo in športne poškodbe v OBV ter direktor zavoda Radoslav Marčan, dr. med., spec. ortoped.

Zakaj ste se pri pacientki odločili za transplantacijo meniskusa?

Ambrožič: Gre za mlado dekle, ki si je poškodovalo meniskus v nesreči. Poškodba je bila oskrbljena tako, da so ji delčke zdrobljenega meniskusa v več posegih povsem odstranili. Hrustanca sta na srečo ob nezgodi ostala nepoškodovana, dekle je živelo z bolečino. Edino rešitev je predstavljala transplantacija novega meniskusa. Z njim bo dekle normalno uporabljalo koleno, v katerem ne bo prišlo zaradi odsotnosti meniskusa v nekaj letih do velike obrabe hrustancev in posledično artroze, ki bi pripeljala do potrebe po vgradnji umetnega kolena.

Zakaj je ta operacija tako zelo pomembna za Ortopedsko bolnišnico Valdoltra?

Ambrožič: V danem primeru gre za kompleksnost posega s številnimi pripravami. Nadomestni meniskus je treba po natančnih meritvah sklepa naročiti v tkivni banki in ga s posebnim transportom pripeljati v bolnišnico, kar je povezano z velikimi stroški. Poseg je strokovno zahteven, saj se izvaja endoskopsko brez odpiranja sklepa. Meniskus vstavimo v sklep skozi majhne luknjice s pomočjo kamere. Tu velja dodati, da potreb za tovrstni poseg ne bo veliko.

Kakšna je prihodnost operacij popolne transplantacije meniskusa, bo to običajna praksa?

Marčan: S tovrstnimi operativnimi posegi moramo nadaljevati. Gre za preventivo, s katero se dolgoročno izognemo velikim okvaram kolena. Vsak mlad človek, ki ostane brez meniskusa, bi moral imeti pravico do tovrstnega brezplačnega posega. To, da moramo pacientom, pri starosti 35 do 40 let, zaradi izrabljenih kolenskih hrustancev, ki so posledica manjkajočega meniskusa, vgraditi umetno koleno, ni razumno!

Kakšne so dejanske potrebe v Slovenskem prostoru po tovrstnih operacijah?

Marčan: Gre predvsem za mlade ljudi, ki so zaradi poškodb že imeli operativne posege na kolenu. Tu naj dodam, da ne gre z medicinskega stališča le za 25 do 30 let stare ljudi, ampak vse, ki izpolnjujejo zdravstvene pogoje za tovrsten poseg in imajo vse ostale kolenske strukture zdrave. Kakšne so dejanske potrebe, ne morem odgovoriti natančno. V Belgiji izvede profesor Verdonk letno okoli 15 tovrstnih operacij. V Sloveniji se zdi bolj realna številka med pet in deset.

Foto utrinki sprve implantacije popolnega meniskusa v Sloveniji:

BONA VALETUDO MELIOR EST QUAM MAXIMAE DIVITIAE

Zdravje je vredno več kakor največje bogastvo.

Aktualno

28.6.2018
V Ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV) smo v petek, 15.6.2018, organizirali 8. raziskovalni dan bolnišnice skupaj s srečanjem Vertebrološkega združenja Slovenije. Na Raziskovalnem dnevu in srečanju Vertebrološkega združenja so bili predstavljeni...
22.6.2018
V Ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV) smo v petek, 15.6.2018, organizirali 8. raziskovalni dan bolnišnice skupaj s srečanjem Vertebrološkega združenja Slovenije. Na Raziskovalnem dnevu in srečanju Vertebrološkega združenja so bili predstavljeni...

(05) 6696 100

Telefonska številka

(05) 6527 185

Fax številka

Jadranska cesta 31

6280 Ankaran, Slovenija

valdoltra@ob-valdoltra.si

E-poštni naslov